Kalkulator donosa obveznic

Donos do dospetja (YTM) se izračuna z reševanjem diskontne stopnje, ki izenačuje trenutno nakupno ceno obveznice s sedanjo vrednostjo njenih prihodnjih denarnih tokov, ki vključujejo periodična plačila obresti in nominalno vrednost ob dospetju. Ker to vključuje reševanje kompleksne enačbe iterativno, mnogi kalkulatorji, vključno s tem, uporabljajo približno formulo za učinkovitost. Čeprav to daje blizu oceno, se lahko nekoliko razlikuje od natančnega YTM, pridobljenega z bolj natančnimi numeričnimi metodami.

Učinkovit letni donos (EAY) upošteva vpliv obrestnega obrestovanja na donos obveznice. Vpliva na njega nominalni YTM in število obrestnih obdobij na leto. Na primer, obveznica s polletnim obrestovanjem bo imela višji EAY kot tista z letnim obrestovanjem, tudi če je nominalni YTM enak, ker se obresti, zaslužene v prejšnjih obdobjih, obrestujejo v naslednjih obdobjih. To naredi EAY natančnejši ukrep pravega letnega donosa obveznice.

Davčna stopnja neposredno zmanjšuje učinkovit donos imetnika obveznice, saj se uporablja tako na obrestni dohodek kot na morebitne kapitalske dobičke, realizirane ob dospetju. Na primer, višja davčna stopnja bo znatno znižala donos po davkih YTM, kar bo nekatere obveznice, kot so davčno oproščene občinske obveznice, naredilo bolj privlačne za vlagatelje v visokih davčnih razredih. Razumevanje tega vpliva je ključno za primerjavo obveznic na podlagi po davkih in usklajevanje naložb s finančnimi cilji.

Trenutni donos se izračuna kot letno plačilo obresti deljeno s trenutno nakupno ceno obveznice, kar daje trenutni pregled o dohodku obveznice v primerjavi z njeno tržno ceno. Donos do dospetja, po drugi strani, upošteva skupni donos skozi življenje obveznice, vključno s plačili obresti in morebitnim popustom ali premijo pri nakupu. Trenutni donos je koristen za oceno kratkoročnega potenciala dohodka, medtem ko je YTM bolj primeren za oceno dolgoročne naložbene uspešnosti.

Premium obveznice, kupljene nad njihovo nominalno vrednostjo, običajno imajo nižji YTM kot njihova obrestna mera, ker vlagatelj ob dospetju utrpi izgubo. Nasprotno, popustne obveznice, kupljene pod nominalno vrednostjo, imajo višji YTM, saj vlagatelj pridobi razliko ob dospetju. Vlagatelji naj natančno pretehtajo, ali donos obveznice kompenzira morebitni cenovni premium ali popust in to uskladijo s svojo naložbeno strategijo in časovnim okvirom.

Obrestna obdobja določajo, kako pogosto se obresti izračunajo in dodajo vrednosti obveznice, kar lahko znatno vpliva na učinkovit letni donos obveznice (EAY). Na primer, obveznica s četrtletnim obrestovanjem bo prinesla več kot tista z letnim obrestovanjem, tudi če je nominalna stopnja enaka, zaradi učinka obresti na obresti. Vlagatelji naj zagotovijo, da pogostost obrestnega obrestovanja ustreza njihovim pričakovanjem in primerjajo obveznice s podobnimi struktura obrestovanja za natančno oceno.

Pogosta zmota je, da YTM predstavlja zagotovljen donos obveznice. V resnici YTM predpostavlja, da se obveznica drži do dospetja in da se vsa plačila obresti reinvestirajo po isti stopnji, kar morda ni realno zaradi nihanj na trgu. Poleg tega YTM ne upošteva klicnih lastnosti ali sprememb v kreditnem tveganju. Vlagatelji naj YTM uporabljajo kot primerjalno merilo in ne kot dokončno napoved ter upoštevajo druge dejavnike, kot so tržne razmere in stopnje reinvestiranja.

Klicne obveznice dajejo izdajatelju možnost, da obveznico odkupi pred dospetjem, običajno, ko obrestne mere padejo. To lahko zmanjša učinkovit donos imetnika obveznice, saj se obveznica lahko pokliče, ko je to najbolj ugodno za izdajatelja, kar prekine prihodnja plačila obresti. Vlagatelji naj ocenijo donos do klica (YTC) poleg YTM in upoštevajo verjetnost klica glede na trenutne trende obrestnih mer in določila o klicu obveznice.